Trideset dokumentov naenkrat

Sedma in zadnja funkcija drugega vala zaokroži tisto, s čimer se je val začel: DocuTract en dokument naredi priročno, trideset pa nepriročno. Trideset pogodb o zaposlitvi je tridesetkrat istih šest korakov: ustvari, izberi predlogo, naloži sken, preveri vrednosti, ustvari dokument. Čas ne gre za dokument, temveč za ponavljanje.

Zdaj se vhodni podatki prevzamejo v celoti.

Dva vhoda, ker ima pisarna dva

Arhiv map. Mapa je posel, datoteke v njej so njegovi skeni. Ugnezdene mape niso težava: vse pod „Кравченко“ pripada Kravčenku, tudi če je v podmapi z imenom „скани“. Arhiv, narejen na Macu, nosi __MACOSX in .DS_Store, ki ju ne prikazujemo kot samostojna posla. Cirilična imena map se preberejo tako, kot so bila zapisana, ne kot „Рравченко“. Prav te podrobnosti odločajo, ali uvoz deluje v prvem poskusu.

Tabela. CSV ali XLSX, vrstica je dokument, stolpec je polje. Glava se poveže s poljem predloge, tako da „Full name“ najde full_name, podpičje, ki ga piše Excel v tem delu sveta, pa se prebere enako kot vejica. Stolpec, ki ga predloga nima, ustavi zagon še preden se začne in se poimenuje. Če pri dvestoti vrstici ugotovite, da je izdelek tiho prezrl stolpec, je to slabše, kot če se sploh ne bi začelo.

Najprej izveste, koliko to znaša

Nalaganje ničesar ne zažene. Datoteko preberemo in jo pokažemo: najdenih trideset elementov, porabljenih bo trideset ustvarjanj, ostaja jih dvanajst. In šele nato gumb Začni.

Če jih ni dovolj, se zagon sploh ne začne. Delnega začetka namenoma ni: oseba, ki je naložila trideset map in dobila dvanajst dokumentov, mora zdaj ugotoviti, katerih osemnajst manjka in ali so ji jih zaračunali. Nič ni hujšega od tega.

Sam denar se porablja kot vedno, dokument za dokumentom, ko je vsak končan. Element, ki ni uspel, torej ne stane ničesar.

Zagon, ki se zaradi ene mape ne ustavi

Dve mapi sta prispeli poškodovani. To ni razlog, da bi ustavili ostalih osemindvajset. Ta dva elementa dobita razlog, zapisan v preprostih besedah, ostali gredo skozi do konca, zagon pa se konča kot „delno“, ker ni ne končan ne neuspel, in če bi ga imenovali tako ali drugače, bi bila to laž.

Nato dva gumba. Ponovi neuspele zažene natanko tiste vrstice, ki niso uspele: končanih se ne dotakne in jih ne plačate dvakrat. Prenesi vse vrne, kar obstaja, v enem arhivu, tudi medtem ko se dva elementa še urejata, ker je osemindvajset končanih dokumentov vredno imeti že zdaj.

Datoteke v arhivu so poimenovane tako, kot je bil vaš vhod: „Кравченко.docx“, ne po naši notranji oznaki. To je ime, ki ga boste iskali.

Zakaj ne zasede vse čakalne vrste

V notranjosti ni novih mehanizmov: iste zadeve, isti delavci, ista kvota. Dodana je le ena stvar, omejitev sočasnosti: hkrati teče največ nekaj elementov enega delovnega prostora. Stranka z arhivom tristo map ne bi smela stati v vrsti pred nekom, ki je pri enem dokumentu pritisnil „ustvari“, in zdaj tudi ne stoji.

Prazna mapa ali prazna vrstica je označena kot preskočena, ne kot neuspela. To ni okvara, temveč tisto, kar je bilo v vhodni datoteki, in ničesar ni treba ponoviti.

Če zagon traja dlje kot nekaj minut, ob koncu prispe e-poštno sporočilo o njem. Krajši ne pošlje ničesar: oseba še vedno gleda zaslon, sporočila, ki jih nihče ni potreboval, pa so razlog, da na koncu vsa obvestila končajo izklopljena.

Kaj sledi

S tem je drugi val končan: zbiranje dokumentov od stranke, zadeve, navzkrižna preverjanja, imenik strank, pogojni bloki z različicami predlog, API s spletnimi kavlji in množično ustvarjanje. Sedem funkcij, od katerih vsaka odpravi eno vrsto ročnega dela, namesto da bi dodala še en zaslon.

Navodila za množično ustvarjanje korak za korakom so v centru za pomoč, celoten seznam načrtovanega pa v objavi kaj razvijamo naprej.